vic_logo
coronavirus.vic.gov.au

Wäl COVID-19 (COVID-19 vaccine) - Nuer (Nuer)

la̱a̱ri kɛ kui wa̱l COVID-19 min no̱o̱ŋkɛ kɛ kuic gɔɔyä.

Mi diɛri, cɔl la̱a̱t tin lua̱k kɛ naath kɛ kui coronavirus 1800 675 398 lëpkɛ kɛ cäŋ kɛnɛ wäär.
Mi göri ɣöö ba ji luɔc thok, cɔl la̱a̱t kä TIS National 131 450.
Cɔl 000 mi tee kɛ mi diit mi ci tuɔk kä ji kɛ pɛ̈th.

Min gööri i bi ŋa̱c

  • Nɛy diaal tin te kɛ run ti 40 dieth ɛ wä nhiam bi kɛn tuɔmdiɛn kɛ Kobid-19 jek ɛntäämɛ
  • Tha̱a̱ŋ nath tin te runkiɛn piny runi ti 40 dieth kɛn rɔŋkɛ bä, amäni:
    • Nɛy tin di̱t riɛkdiɛn kɛ jekiɛn kɛ KÖBID-19 kɛ ɣöö lätkɛ cetkɛ lät yopä puɔlä pua̱any, yuɔp nɛɛni ti ji bumni kɛnɛ lät yopä nɛɛni tin dɔŋ, la̱a̱t lätni kɛ mi rup ruup, nɛy tin ca kueŋ gölä kä ɣo̱tël kɛnɛ Ɣɛ̈rpuɔɔt kɛnɛ lät pekni keyä
    • Nɛy tin la jueykɛ malɛ jek mi ca kɛ tuɔm kɛ KÖBID-19, cetkɛ nɛy tin ji̱ Bumni kiɛ jua̱th wa̱l ti bɛc
    • Nɛy tin la te cieŋ, la̱a̱t kiɛ yuɔp kɛ kui nɛɛni tin riɛkdiɛn kɛ jekdiɛn kɛ juey kiɛ jekdiɛn kɛ KÖBID-19, cetkɛ yuɔp nɛɛni ti te kɛ bum kɛnɛ nɛy tin cieŋ ka̱ ɣo̱tël go̱lä kɛnɛ la̱a̱t keyä
    • Kɛ kui ŋɔaani diaal guicɛ Ɛŋa min de tom
  • Nɛy ti te kɛ run ti 60 dieth kɛnɛ nɛy ti di̱t bakɛ tom kɛ AstraZeneca
  • Nɛy ti te runkiɛn piny runni ti 60 dieth bakɛ ka̱m Pfizer vaccine
  • Tuɔ̱m KÖBID-19 kam kɛ jɛ nɛy dial baaŋ, Ji̱n /ci Medicare kard go̱r
  • Tuɔm /ca kuk naath, ɛ Ji̱n biɛ mɛk ɔ i̱ ba ji̱ tom
  • Ji̱n go̱o̱ri̱ tuɔm da̱ŋ rɛw (Tuɔm) kɛ jɛn wäl KÖBID-19 ɛ kɛlɔ kɛ ɣöö bɛ kulɛ lät a gɔaa
  • Mi ca ji tom kɛ tom in nhiam, ba ji la̱a̱r ca̱ŋ in ba tuɔm ni ji kɛ tuɔm in rɛwdɛ
  • Wa̱l tumä diaal ca kɛ thɛm a gɔaa kɛ ɣöö bakɛ ŋa̱c i gɔwkɛ ɛ /kankɛ ni nhɔk i ba naath tom kɛ kɛ kä Ɣo̱thtarɔlia
  • Mi diɛri kɛ kuic puɔlä puaanydu kiɛ diɛri kɛ ɣöö ba ji tom kɛ wäl COVID-19, ruacni kɛ kimdu

Ɛŋu gööri ɣöö ba ji tom mɔ

Göör wäl COVID-19:

  • Jakɛ riɛk jua̱thdu kɛ COVID-19 kä kuiy
  • Gaŋɛ ji kɛ ɣöö ca ji de ka̱m ɛ juey COVID-19 mi ca ji tom
  • Luäkɛ kɛ ɣöö bɛ ji gaŋ kɛ määthniku, cieemuɔri kɛnɛ nɛy diaal

Mi ca nɛy ti ŋuanikɛn tuɔm, /ci̱ KÖBID-19 bayrɔth /cɛ de däk piny kɛ pɛ̈th. Mɛmɛ bä gaŋɛ nɛy tin /ka̱n tuɔm.

Gɔɔy wäl

  • Wa̱l tumni diaal, amäni wäl tomä COVID-19, la ka gueckɛ a gɔaa kɛ ŋut in ca lät kä Australian Therapeutic Goods Administration ɛ ŋotkɛ /kankɛ ni tom naath kä Ɣo̱thtarɔlia
  • Jin ba ji tom ɛ ram mi rɔŋ ŋäcdɛ min la läät yopä pualä pua̱a̱ny
  • Cie mɔ ba kɔn diaal tuɔm ɔ. Bɛ te kɛ tha̱a̱ŋ nath ti ba bɛ̱c jek puanynikiɛn kɛ kɔr kä mi cakɛ tuɔm kɛ wäl KÖBID-19. Mɛmɛ matdɛ titi thi̱n:
    • bɛ̈c gua̱a̱th in ca tom
    • Cuɔ̱c
    • Ko̱o̱k rääl
    • Bak wec
    • Lëth kɛnɛ kɔ̱c
    • Bɛ̈c wäŋ cɔaani

Kuɛn lääri kɛ nhiam ɛ ŋotdɛ /ka̱ni ni tom:

Kɛ kui lääri kɛ kui bɛcä kɛ kɔr kä mi ca ji tuɔm kɛ wäl KÖBID-19 guicɛ:

Ji̱n mi te kɛ duɔr mi diɛr kɛ ji kɛ kui wäl KÖBID-19, werkɛ ruacni kɛ kimdu.

La̱t mi rɔŋ

Cetkɛ mɔ ca nɛy ti bathdɔɔri tuɔm ɔ rɛy ɣɔaa kɛɛliw, canɛ te kɛ ŋäc mi gɔaa kɛ duɔp in gaŋ wäl ɛ ni kɔn a gɔaa. Lääri ti te piny ti paykɛ lät kɛ rithääc, amäni rithääc kɛ ji̱ kɔmunitni gua̱th ca nɛy ti ŋuan ni kɛn tuɔm thi̱n kɛ KÖBID-19.

Wäl AstraZeneca gaŋɛ ji̱ kɛ ɣöö ca ji̱ bi̱ käp ɛ KÖBID-19

  • Tuɔm wal da̱ŋ rɛw, bikɛ te kam kɛ juɔkni da̱ŋ 12, ji̱n bi wä kä 90 percɛn ɛn ɣöö bɛ kuɛ̈ɛ̈ i̱ de ji̱ mal käp ɛ juey KÖBID-19
  • Kɛ kɔr tumä wa̱l in nhiam, ji̱n bi wä ni̱ kä 90 percɛn kɛ ɣöö bɛ kuɛ̈ɛ̈ i de ji tɔ̱ɔ̱c ɛ juey KÖBID-19

Wäl Pfizer gaŋɛ ji kɛ ɣöö ca ji bi mal käp ɛ KÖBID-19

  • Tuɔm wal da̱ŋ rɛw, bikɛ te kam kɛ juɔkni da̱ŋ 12, jin bi wä kä 95 percɛn kɛ ɣöö bɛ kuɛ̈ɛ̈ i̱ de ji mal käp ɛ juey KÖBID-19
  • Kɛ kɔr tumä wäl in nhiam, ji̱n wi̱i ni kä 80 percɛn ɛn ɣöö bɛ kuɛ̈ɛ̈ i̱ de ji tɔ̱ɔ̱c kɛ juey KÖBID-19

Tin ca liɔm rɛy wa̱l KÖBID-19

Wäl Pfizer kɛnɛ AstraZeneca thilɛ kɛ̱

  • Cak
  • Tuɔŋ
  • Cak jiɛn
  • Ri̱ŋ kuɔndhuɔr kiɛ ti lätkɛ kɛ kundhur (cetkɛ guɔp kundhuɔr mi ca la̱th)

Ɛ nɛy de ji wä tumä

Nɛy ti guɔ̱ɔ̱r kɛ rɔ ti de kɛ tom kɛ KÖBID-19 ɛntäämɛ̱

  • Nɛy ti te kɛ run ti 40 dieth kɛnɛ nɛy ti dɔŋ
  • Kueŋ gölä kä Ɣo̱tɛ̈l kɛnɛ la̱a̱t keyni
  • Ji̱ cieŋ ti ci jëk kɛ ram mi ca kueŋ gölä kä Ɣo̱tɛ̈l kɛnɛ la̱a̱t keyni
  • La̱a̱t yopä pualä pua̱a̱ny
  • La̱a̱t yuɔp dɔŋni̱ kɛnɛ cieeŋ
  • La̱a̱t yopä ji̱ bumni̱ kɛnɛ cieeŋ
  • Nɛy tin te kɛ run 16 dieth ɛ wä nhiam kä ca lar i̱ tekɛ kɛ riɛk jua̱th wa̱l.
  • Nɛy tin dël tin la ji bumni
  • Nɛy diaal tin te kɛ bum tin lät kä muktap ji bumni National Disability Insurance Scheme (NDIS)
  • Yuɔ̱ɔ̱p nath (tin käp kɛnɛ nɛy tin /ci käp) kɛ tha̱a̱ŋ nath tin ro̱ŋ piny Phase 1a kɛnɛ 1b, kiɛ gaat tin te kɛ jua̱th wal ti jɔc – guic guir tumä KÖBID-19 kä Phase 1b kɛ kui ŋäcä mi rɔŋ
  • Tha̱a̱ŋ lua̱k ji bumni kɛnɛ yuɔp dɔŋni – guic guir tumä KÖBID-19 kä Phase 1b kɛ kui ŋäcä mi rɔŋ
  • La̱a̱t gua̱thni tin bɛ̈c bɛ̈ɛ̈c kɛnɛ riɛk kɛ nɛy tin te lät ɛntäämɛ amäni̱:
    • Ram mi lät kä deec
    • Polith, mac, la̱a̱t lätni mi rup ruup
    • Ri̱ŋ kɛnɛ la̱a̱t tin la̱tkɛ mi̱th yier
  • Kumɛ Bik-tö-ria cɛ gua̱th in de nath wä thi̱n rep amäni nɛy tin cieŋ guäthni lätni ti bä kɔɔr:
    • La̱a̱t cuŋni kɛnɛ lät nɛɛni tin te yienä amäni la̱a̱t cuŋni kɔmienitini
    • La̱a̱t ti lät gua̱th rikä mi̱ di̱i̱t gua̱th cieŋä nath cetkɛ lua̱a̱k lätni cieeni
    • Nɛy ti gɛɛrkɛ nɛy tin la kööt kɛnɛ la̱a̱t tin ro̱m kɛ nɛy diaal
    • Kööt tin nyuakɛ kɛnɛ gëër tɛkthini
    • La̱a̱t diaal tin lät kä ga̱a̱th ria̱th-nhiali ro̱li keyni tin bä rɛc.
  • Nɛy tin thil luäŋ de riɛk mi di̱i̱t kɛ mal jek kiɛ de juey mi bɛ̈c bɛ̈ɛ̈c we pieth kä KÖBID-19, cetkɛ̱ :
    • Nɛy ti cuc kɛ thil gua̱th tɔ̱ɔ̱cä. Ni̱en gua̱th mi ŋuɛth, kiɛ gua̱th tɔ̱ɔ̱cä mi rup ruup
    • Nɛy ti la math kɛ taap tin jiäk kɛnɛ la̱a̱t lua̱k kɔaŋni̱
    • Gua̱th ciaŋä mi cieŋ nɛy te kɛ jua̱th wec ( cäri̱) thi̱n
    • Nɛy tin cieŋ gua̱thni ti bɛ̈c bɛ̈ɛ̈c amäni gua̱th mi te kɛ duel ti ba̱r ba̱a̱r kiɛ dueel ti ciëk ciëëk, la̱a̱t lua̱k cieŋni, dueel kɔmunitini, rɛy dueeli kɛnɛ tin kɔkiɛn
    • Mabuuthni tin in ca ka̱p kɛnɛ nɛy tin ca yian gua̱th lätni cuŋni.
  • Ja̱a̱l tin ca nho̱k wä ja̱l kä ca guk woc kɛ ɣöö ci Kumɛ Ɣöthtɛrɔlianɛ kɛ nho̱k jiɛn kä Ɣöthtɛrɔlia
  • Nɛy tin ca tumkiɛn tin nhiam naŋ kɛ wäl KÖBID-19 (a mäni ramɔ ci luny jɔk rɛy wecni kɛnɛ nɛy ti bä kuic yieri) de kɛn tuɔ̱m in rɛwdɛn ka̱n kɛ gua̱th ɛ lot rɔdɛ mɔ kɛ kɛ kam tuɔ̱m ni̱ da̱ŋ rɛw /ciɛ riɛk ɛn ɣöö ɛ tuɔ̱m in diɛn ɛn mëë ci naŋ

Ɛ winith deri̱ tuɔ̱mdu kɛ KÖBID-19 wä jek thi̱n ɔ?

Ji̱n mi rɔŋi, deri cäŋ rialikä kä la̱thdɛ piny kä:

  • Gua̱th la̱a̱tni dial (kimni)
  • La̱a̱t kɔmunitini puɔlä pua̱a̱ny
  • La̱a̱t Aborijinɔl kɔmuniti tin gaŋ ciaaŋ puɔlä pua̱a̱ny
  • Gua̱th la̱a̱tni dial kä kalinik themni yieeni
  • Guäth tumni

Ji̱n mi go̱o̱ri ɣöö ba ji tom ɛ kimdu mi ɛ jɛn in go̱o̱ri kä kimdu ca moc kɛ wäl KÖBID-19. Ram min gɔaa in deri ruac kɛ jɛ ɛ jɛn kimdu mi ti kɛ ki̱m:

  • Mi ti kɛ juey mi te thi̱n
  • Thiecni kiɛ gäyɛ ji̱ kɛ kui kɛ ɣöö bi wäl KÖBID-19 jek

Deri cäŋ rialikä idi kɛ läthdɛ piny kɛ tuɔm wäl KÖBID-19

Te kɛ dup ti tɔt kɛ läth ca̱ŋ piny kɛ tuɔ̱mdu kɛ KÖBID 19

Nɛy ti bäl runkiɛn 60

  • Riali cäŋ ikä kɛ GP kiɛ läät puɔlä pua̱a̱ny mi thiek kɛ ji
  • Riali cäŋ ikä kɛ gua̱th tumädu kä yɔt 1800 675 398 tuany 0, ji̱n mi go̱o̱ri ram mi loc thok
  • Tha̱a̱ŋ guäth tumä la naath ɛ jakä kä wä rɛc ɛ thilɛ cäŋ mi ca rialikä. mi go̱o̱riɛ biɛ ja̱l rɛc, Ji̱n dɔ̱ŋ bi liep amäni mi ci ji tumä lɔar kɛ ɣöö de ji̱ kulɛ wä tom. Go̱r ɛ gua̱th indiɛn nhɔakɛ wä rɛc thi̱nɔ kɛnɛ thaakni ti lep kɛ

Kɛ nɛy tin te runkiɛn piny 60

  • Ji̱n deri cäŋ rialikä kɛ läth piny kä 1800 675 398 tuany 0, ji̱n mi gööri ram mi loc thok
  • Tha̱a̱ŋ gua̱th tumä la naath ɛ jakä kä wä rɛc kɛ ja̱l ɛ thilɛ cäŋ mi ca rialikä.mi go̱ri wer bi wä rɛc, Jin dɔŋ bi liep amäni mi ci ji tumä kɔŋ lɔar kɛ ɣöö de ji kulɛ wä tom. Go̱r ɛ gua̱th indiɛn nhɔakɛ wä rɛc thi̱nɔ kɛnɛ thaakni ti lep kɛ .

Kɛ kui la̱a̱ri kɛ gua̱th tumä kä Bik-tö-ria amäni thaakni ti lep kɛ kɛ guil Gua̱th tumä

Ɛŋu bi rɔm kɛ ji kɛɛl ɔ kɛ cäŋ tumädu min ci la̱th piny

  • Ji̱n go̱o̱ri ɣöö bi ja̱l kɛ kuum thuɔk kɛ gua̱th in ti gua̱th tumä
  • Thurɛ ID, mi ti kɛ kɛl
  • Medicare kat Mi ti kɛ kɛl (/cäŋ mɔ /ca Medicare kat go̱o̱rɔ)
  • Mi ti kɛ kat puɔlä pua̱a̱ny mi nyoth ji, mi /ci te kɛ Medicare kat
  • ID la̱tdu kiɛ wargak gua̱th la̱tdu, mi go̱o̱ri ɣöö ba ji tom kɛ KÖBID-19 kɛ ɣöö kɛ kui la̱tdu
  • Lääri kɛ kui ciaŋ ŋäcä jua̱thni̱ku ciet tin lo̱k puɔnydu kɛ

Na̱r riɛm dakɛ ɛ lɔŋ kä bɛ̈c tin la tuɔk

Te kɛ röm kam wäl AstraZeneca kɛnɛ riɛk mi̱ dak ɛ lɔŋ i derɛ tuɔk, mi mat na̱r riɛm thi̱n kɛnɛ ɣöö derɛ pek riɛm jakä di̱t kiɛ kuiy. Ɛn riɛk ɛmɛ cɔalɛ Thrombosis with thrombocytopenia syndrome (TTS).

Kuɛn lääri tin pay tuɔɔk kä Kumɛ ji̱ Ɣo̱thtɛrɔlia kɛ kui riɛk riɛm mi la na̱r kɛ bɛ̈c.

Loc wargak thukä kɛ thokdun

Deri rɔdu rialikä inɛ kɛ tuɔmdu kɛ KÖBID-19

Kuak kɛ kui wäl Pfizer

Kuak wäl kɛ kui AstraZeneca

Ŋäcä La̱a̱ri mi diit

Lääri ti ŋuan kɛ kui guirä tumä kä Ɣo̱thɛralia deri kɛ jek kä Kumɛ Ji Ɣo̱thtɛralia wëbtha̱a̱t.

Ŋäcä La̱a̱ri mi diit

Mi gööri ŋäc mi diit kɛ la̱a̱ri kɛ kui la̱t wäl tumä Ɣo̱thtarɔlia, amäni ca̱p in ca la̱t kɛ nööŋdɛ, derɛ jëk kä Australian Government’s website.

Matdɛ thok kɛ gua̱th ruacni ti thuɔk

Lät nɛɛni ti gɔw kɛnɛ bo̱th ŋäthä

Reviewed 11 July 2021

Coronavirus Victoria

24/7 Coronavirus Hotline

If you suspect you may have COVID-19 call the dedicated hotline – open 24 hours, 7 days.

Please keep Triple Zero (000) for emergencies only.

Was this page helpful?